+386(0)1 5800 500 info@zgnl.si

V četrtek, 27. oktobra 2016, je bilo srečanje nekdanjih in sedanjih delavcev Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana. Na srečanju je bil premierno predstavljen tudi dokumentarni film Sedemdeset korakov od vajenca do maturanta ter razstava Fotografske podobe iz življenja gluhih in naglušnih v Ljubljani.

Nekaj utrinkov lahko vidite tukaj.

Nekateri bivši zaposleni, so nam prijazno odgovorili še na nekaj vprašanj.

Kako vam je zavod ostal v spominu?

Lepo

Kaj ste delali, ko ste bili zaposleni?

Kot učitelj, surdopedagog in potem kot ravnatelj srednje šole.

Kaj menite, da so šibke točke zavoda?

Preveč sem že star, to bi morali vprašat vašo sedanjo ravnateljico. Jaz menim, da ni nobene šibke točke.

Na katere lastnosti zavoda ste ponosni? Zakaj?

Najbolj na to, da imajo danes srednješolci šolo in maturo ker prej tega nismo imeli.

Anton U.

Kako vam je zavod ostal v spominu?

V zelo lepem spominu.

Kaj ste delali, ko ste bili zaposleni?

Najprej sem delala v predšoli, potem v osnovni šoli, nazadnje pa na ALO (audiovizualni oddelek).

Kaj menite, da so šibke točke zavoda?

Meni se zdi, da bi moralo biti več glasovnega govora.

Na katere lastnosti zavoda ste ponosni? Zakaj?

Jaz ne bi nič rekla, da je kaj narobe, se mi zdi kar v redu, še posebej zdaj, ker poučujejo tudi znakovni jezik, da se lahko izražajo taki pojmi, ki se z glasovnim govorom nismo mogli pomagat.

Metka U.

Kako vam je zavod ostal v spominu?

V najlepšem spominu.

Kaj ste delali, ko ste bili zaposleni?

Jaz sem učila naravoslovje in tekstilne predmete, ker sem tekstilski inženir.

Kaj menite. Da so šibke točke zavoda?

Težko bi komentirala kakšne so šibke točke zavoda, ker sedaj sem že toliko časa v pokoju, ampak meni je bilo zelo lepo tukaj. Imam samo lepe spomine, otroci so zelo ljubeči, sedaj ne vem če so še vedno.

Na katere lastnosti zavoda ste ponosni? Zakaj?

Se mi zdi da so bili pri meni tako disciplinirani in, da so z veseljem sprejemali moja navodila, kar koli sem učila so me poslušali in se zelo trudili.

Ida Z.

Fotografiral: Miloš Lončarevič

Zapisala: Karmen Vrhovšek

 

Dostopnost